1-fenil-3,4-dihidroizokinolin (CAS#52250-50-7)
1-fenil-3,4-dihidroizokinolin (CAS#52250-50-7)
1-Phenyl-3,4-dihydroisoquinoline, številka CAS 52250-50-7, je pokazal svojevrsten čar na področju kemije in medicine.
Od kemijskega bistva je njegova molekula pametno združena s strukturnimi enotami, kot sta fenilna skupina in dihidroizokinolinski obroč, in ta specifičen način atomske povezave gradi edinstveno porazdelitev elektronskega oblaka, ki ustvarja njegovo posebno kemično aktivnost in stabilnost. Na videz je običajno predstavljen kot trdna snov z določeno kristalno obliko, barva je večinoma bela ali umazano bela, kristalna struktura pa pravilna in urejena, kar je ugodno za čiščenje in rafiniranje s prekristalizacijo. Kar zadeva topnost, kaže določen trend raztapljanja v običajnih organskih topilih, kot sta etanol in aceton, vendar je topnost v vodi razmeroma nizka, kar je tesno povezano s polarnostjo molekule in zagotavlja tudi osnovo za izbiro sistemi topil za nadaljnje reakcije ločevanja in sinteze.
Kar zadeva obete za farmacevtske raziskave in razvoj, ima potencialno biološko aktivnost. Kemična struktura izdelka je podobna nekaterim farmakološko aktivnim naravnim izdelkom, kar nakazuje, da ima lahko podobne tarče. Predhodne raziskave kažejo, da bi lahko vplivalo na nevrološke signalne poti in naj bi sodelovalo pri razvoju novih zdravil za nevrodegenerativne bolezni, kot sta Alzheimerjeva bolezen in Parkinsonova bolezen, z uravnavanjem nenormalnega prenosa nevrotransmiterjev in zaviranjem hiperapoptoze živčnih celic. Hkrati lahko na področju protitumorja aktivne skupine v njegovi strukturi motijo proces proliferacije, migracije in invazije tumorskih celic, kar odpira nove ideje za zdravljenje raka, ki so seveda še v zgodnji fazi. fazi laboratorijskih raziskav, pred klinično aplikacijo pa je še veliko raziskovalnega dela.
Z vidika industrijske sinteze se v glavnem zanaša na trenutno metodo organske kemijske sinteze, začenši s preprostimi surovinami, prek večstopenjskih reakcij za izgradnjo kompleksnega molekularnega okostja, proces vključuje ciklizacijo, substitucijo, kondenzacijo in druge klasične tipe organskih reakcij , raziskovalci še naprej optimizirajo reakcijske pogoje, izboljšujejo izkoristek, zmanjšujejo stroške, da bi zadostili potrebam nadaljnjih poglobljenih raziskav in možnih obsežna proizvodnja. Z navzkrižno integracijo tehnologij na različnih področjih naj bi se pospešil vsestranski razvoj 1-fenil-3,4-dihidroizokinolina, ki bo dal nov zagon zdravju ljudi ter znanstvenemu in tehnološkemu napredku.
